Gverilski marketing

28.10.2009 ob 21:14

Danes sem po naključju naletela na tole:
Photobucket

Kdo je to? To je This Man , še ena v nizu t.i. gverilskih, virusnih, pandemskih ali kakorkoližehočete reklam. Resda smo bili priča že mnogim podobnim poskusom, a tale je vendarle poseben. Nekaj mu daje pridih grotesknosti, nekaj ne-človeškega, kar s pridom (a žal ne preveč uspešno) uporabljajo v novodobnih grozljivkah in sci-fi filmih.

Torej, za kaj se gre? Najprej en primer. Kdor pozna duet Silence, verjetno ve za zanimivo promocijo njunega albuma Vain. Vain je izmišljena oseba (oz. morda metafora), ki tragično in skrivnostno umre. Silence je izmišljeno zgodbo objavil na internetu in svoj album poimenoval Vain, a tribute to a ghost. Genialen način promocije: ljudje obiskujejo internetno stran, se sprašujejo, želijo vedeti več…kdo je ta fant bil, zakaj je končal svoje življenje, itd. (saj veste kako smo ljudje fascinirani s smrtjo). OK, cool, zakaj pa ne?
No potem recimo Pamela Anderson, leta tečejo, zvezda v zatonu….in pol BOOM. V javnost pride njen domači amaterski pornič (kao). Bra-vo. Mission accomplished. Isto foro potem uporabi še Severina. Cool.
No, seveda ne moremo mimo Damjana Murka, ki se je na ta način pravzaprav izgradil. S svojimi provokacijami in grozljivo Zdravljico na Bežigrajskem stadionu, ki so jo dobili po e-mailu VSI. Yep, to je to.
Vse kar rabiš je zgodba, provokacija, izmišljotina, ki si jo bo folk podajal po internetu. Če je stvar dobro premišljena = zmaga! In to za minimalen denar.
No, do tukaj je še vse sprejemljivo, saj gre za promocijo albuma, pevca ali igralca. Kaj pa, ko to začnejo uporabljati za podomačepovedano jebanje folka v glavo? Kot na primer ta This man, ki se kao pojavlja v sanjah ljudi po celem svetu. In še tako iritirajočo faco mu izberejo, da MORAŠ prebrat za kaj gre. In potem se ti zdi tako zabavno, da že razmišljaš da bi si kupil majico ali šalco s tem grdim frisom, kar naj bi bil verjetno tudi namen te kampanije. In do tu ni nič spornega.
Problem po mojem mnenju nastane, ko v take zgodbe zagrize folk, ki večino časa preživi za računalnikom in TV in nima prav dobrega stika z realnostjo. Teorije zarot so dandanes tako popularne, da mi gredo že na bruhanje. Če kdo z mano načne tovrstni pogovor (kot na primer o teh črtah na nebu, ki jih puščajo letala), je vse kar lahko rečem le: “talk to my hand”! Ali pa “talk to my ass, cos my hand is busy!” To je največja izguba časa na svetu. Ampak, očitno je postala to neke vrste moderna kao intelektualna igra, ki se jo hočejo kar naenkrat igrati vsi. Igra steklenih biserov za telebane.
Tako da dragi ljubitelji Angeli in demonov in podobnega sranja, ne verjeti vsemu kar preberete na internetu. Večina je itak navaden bull-shit in reklame. Oziroma še tisto, kar mislite, da ni reklama, je verjetno reklama.
Za konec še ena izmed točk agencije za gverilsko oglaševanje :
“Guerriglia Marketing” programira in vnaša v multimedijski sistem mimetične viruse, ki so sposobni samo-razmnoževanja v mislih potrošnikov.
Sploh ne bom začudena, če bodo prav kmalu začeli prodajati kak sprej, ki je namenjen čiščenju zraka onesnaženega s Chemtrails-i alkajsože ali pa nam bodo poskušali prodati amulet za zaščito pred pojavljanjem This Man-a v naših sanjah. In sploh ne bom začudena, da bo folk to res kupil. DEJ ZRESNITE SE ŽE 1x !

  • Share/Bookmark

Tokyo Decadence

8.08.2008 ob 18:28

Kdor se vsaj malo zanima za Japonsko je verjetno seznanjen z dejstvom, da je Tokyo svetovna prestolnica najbolj neverjetnih stilov oblačenja. Tam vsakodnevno nastajajo nove kreacije ulične mode, ki se velikokrat razvijejo v posamezne subkulture, med katerimi so najbolj znane Yamambe, Elegant Gothic Lolite, stil Cyber Gothic , Cosplayer-ji (ki se oblačijo v junake iz japonskih animejev), itd. Če bi radi srečali vse te t.i. “fashion tribes” na kupu ali se jim celo pridružili (ne da bi vam bilo treba iti v Tokyo),  je najcenejši  način, da se udeležite katerega izmed Tokyo Decadence Partijev po Evropi.
Photobucket

Tokyo Decadence je 14 oktobra 2005 v Tokyu ustanovil bivši Drag Queen Adrien Le Danois, sicer po rodu Francoz. Tokyo Decadence Event se dogaja mesečno, vsakič na drugi lokaciji v Tokyu, od leta 2007 pa tudi v Evropi. Velja za enega najbolj ekstravagantnih dogodkov na svetu, saj združuje glasbo, performans, modno revijo, striptiz, fireshow, teater, opero in cirkus. Na naslovu http://www.myspace.com/tokyodecadance lahko spremljate napovedi za nove evente v bližnjih mestih, v kratkem lahko Tokyo Decadence pričakujemo v Amsterdamu in Zurichu.

Zdaj pa še nekateri glavni akterji:

Adrien (idejni vodja)
me-be flyer for france ?????

DJ SiSeN
moDel SiSeN

Anna (Modern Geisha, ki si včasih pusti rasti dlake pod pazduho)
Anna
Hanakengo (dva…ne veš kaj…kupa smetane??)

Takuya Angel (japonski oblikovalec istoimenskih oblačil, ki so btw absolutely gorgeus!!)
2007.6.24@ANNITE18 photo by Gamera

Dancemacabre (novodobni klown, ki izgleda kot iz kakega filma od Rob Zombie-ja)

Ayumi (kawaii little cyber girl >_<)
after Party...(Takuya Angel- Night)

  • Share/Bookmark

Utopija Gorečega človeka

5.09.2007 ob 07:35

Photo Sharing and Video Hosting at Photobucket

Nekateri bi si želeli, da bi obstajali le dve vrsti ljudi: tisti, ki gredo v Nevado zaradi Las Vegasa in tisti, ki gredo v Nevado zaradi Burning Man-a. Žal je bolj verjetno, da gre za iste ljudi v različnih preoblekah. 

Za kaj gre? Burning Man je ena največjih (če ne celo največja) alternativnih prireditev na svetu, ki se odvija v Black Rock desertu v Nevadi. Gotovo ste že slišali za zamaskirane ljudi, nagce, žonglerje, instalacije in na stotine avtodomov, ki za en teden zapolnijo puščavo. Vrhunec dogodka predstavlja sežig leseno-kovinske konstrukcije »Človeka« (the Man), ki spominja na našo pepelnico in po kateri je prireditev dobila ime. Tradicionalni Goreči človek je bil na sporedu v soboto, 1. septembra, po popravilu konstrukcije. »Človek« je namreč letos že zagorel in to pet dni prezgodaj! Prezgodnji sežig naj bi bilo protestno dejanje zoper naraščajoči komercializaciji prireditve. 

Burning man se je v sredini 80. let začel kot praznovanje peščice prijateljev, ki je postopoma preraslo v svetovno znan dogodek. Kot mnoge podobne »alternativne« prireditve je Burning man skušal uresničiti načela socialne enakosti in enake možnosti izražanja za vse. Z nekonvencionalnim početjem, ki skuša poustvariti otroško igrivost in je danes že zaščitni znak alter-prireditev (žongliranje, maskiranje, igranje z rekviziti, umetniško izražanje brez omejitev…), naj bi poosebljal strpnost in dejansko uresničljivost življenja v skupnosti (čeprav mi povezava ni jasna).  

Paul Addis, obtožen prezgodnjega vžiga »Človeka«, je izrazil svoje razočaranje nad prireditvijo, ki je po njegovem mnenju postala sama sebi namen. Addis poudarja, da so finančne izgube v preteklih letih povzročile, da je bistvo Burning man-a le še zbiranje sredstev za vzdrževanje prireditve pri življenju. Alternativa je tako postala nekakšen Alter-Disneyland,  kamor se vse več obiskovalcev pride »odklopit« od vsakdanjega življenja. 

Fotografija Paula Addisa me je v hipu spomnila na filmskega igralca Roberta Carlyle-a (Trainspotting, 28 weeks later), kar pa ni edina podobnost . Carlyle je namreč zaigral Duffy-ja v filmu Obala (The Beach), ki na zelo nazoren način prikaže neuresničljivost sanj o alternativni družbi, nekakšni brezmadežni »komuni« na samotnem otoku. Sanje se namreč v hipu razblinijo, ko prebivalci komune naročajo nakup tamponov, kondomov, mila, fotografskih filmov, baterij in ostalega potrošnega materiala iz »zunanjega sveta«. Vrh pa doseže potreba po zdravniku, ki bi oskrbel švedskega fanta po napadu morskega psa. Poleg tega pa otok pred vdorom nadležnih turistov brani tolpa organiziranih kriminalcev, ki na otoku gojijo indijsko konopljo. Na otoku je tudi jasna delitev vlog med prebivalci komune, ki brez vodje pravzaprav ne bi funkcionirala.  

Torej…kaj kmalu lahko ugotovimo iluzijo Gorečega človeka (ali protislovje, če želite): postal je samostojna finančna struktura, za katero neizogibno veljajo popolnoma enaki zakoni kot za »zunanji kapitalistični potrošniški svet«, proti kateremu je Burning man v prvi vrsti uperjen.  

Zaključek: kaj je sploh »alternativa«? Ko postane alternativa popularna, je še vedno upravičena do imena alternativa? Mar ni to še ena marketinška poteza kot bio-hrana ali kozmetika, ki ni testirana na živalih? 

V taki informacijski zmedi obstaja le ena rešitev, zapisana na kamnu kitajskega modreca iz filma Even Cowgirls Get the Blues: Bodi sam svoj leteči krožnik, reši se!http://blog.wired.com/underwire/

  • Share/Bookmark

vagina dentata proti posilstvu?

23.08.2007 ob 17:28

vagina dentata

Ob nedavnem surfanju po netu sem naletela na zanimivo fotko “vagine dentate” (v prevodu zobata vagina).  Nadaljnje raziskovanje  me je privedlo do presenetljivega izuma gospe Sonette Ehlers. Izumiteljica je  leta 2005 izumila “Rapex”, ženski kondom proti posilstvu. Rapex se vstavi v nožnico kot diafragma, z notranje strani pa je obdan z žičkami, ki se zataknejo za penis posiljevalca in jih je mogoče odstraniti le z operativnim posegom. Navdih za izum je bila izjava žrtve posilstva: “Ko bi vsaj imela zobe tam spodaj!”.

Ob vsem tem se mi poraja vprašanje…kako bi posiljevalec odreagiral na takšno “vaginalno past”?! Verjamem, da si bi si vsaka posiljena ženska želela kastrirati svojega napadalca, a za kakšno ceno?

 več na http://en.wikipedia.org/wiki/Vagina_dentata

             http://en.wikipedia.org/wiki/Rapex

  • Share/Bookmark

pozdravljen svet (no, vsaj tisti del, ki zna slovensko)

30.05.2007 ob 09:54

Moram reči, da se mi je v začetku zdela vsa ta blogovska zadeva navaden egotrip, vendar me je blog nekega znanca prepričal v nasprotno. Ljudje se sami sebi večinoma zdimo dokaj (če ne že zelo) pametni in lahko s to vero mirno umremo, če se preveč ne izpostavljamo. Ko pa enkrat svoje mnenje predstavimo javnosti, obstaja velika verjetnost, da nas bo le-ta v trenutku raztrgala. Vendar, drznem si biti modra in svoje prebliske ter razmišljanja deliti z vami in na koncu koncev predvsem sama s seboj. Kajti ko misli postanejo črke, se pravzaprav materializirajo. Lahko jih vzameš v roke, jih ocenjuješ z vseh zornih kotov ter na koncu zmečkaš in zavržeš ali pa odobravajoče kimaš in nadgrajuješ. Korak za korakom, stopnico za stopnico…

  • Share/Bookmark